Slovenska pogajalka pred podnebnim vrhom: To bo test kolektivne sposobnosti

Sistem doseganja soglasij in zavez pod okriljem ZN se je namreč v zadnjem obdobju znašel pred številnimi izzivi in na udaru kritik o njegovi neučinkovitosti - tudi s strani aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ZDA ob začetku nastopa drugega mandata že drugič umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma, vse od tedaj pa si aktivno prizadeva za spodbujanje izkoriščanja fosilnih goriv.

Ob tem je podnebna agenda v zadnjem obdobju porinjena v ozadje tudi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer, ko se mednarodni politični akterji prednostno ukvarjajo z vojnami, dvigom carin, krepitvijo vojaških zmogljivosti in dvigom konkurenčnosti gospodarstev.

Napredek je vendarle bil dosežen

Kljub številnim izzivom Kobilšek opozarja, da je bil napredek pri podnebnem ukrepanju v zadnjih letih vendarle dosežen. Brez sprejetja pariškega sporazuma pred desetletjem bi bil svet po njenih besedah danes na poti do štirih stopinj Celzija globalnega segrevanja. "Sporazum je prispeval k manjšemu segrevanju našega planeta, po drugi strani pa je potrebno zavedanje, da potrebujemo višje ambicije in izvajanje že zastavljenih podnebnih ukrepov," je poudarila.

"Vemo, da ne šteje samo vsaka stopinja, ampak dejansko vsaka desetinka stopinje in da so stroški neukrepanja veliko višji kot stroški ukrepanja. Zdi se mi, da je prepoznavanje tega in hkrati globalno sodelovanje pri doseganju teh ciljev izjemno pomembno. Mislim, da je ključno sporočilo podnebne konference v Belemu ravno to, da pariški sporazum ostaja oziroma je ključen mehanizem za reševanje podnebne krize na globalni ravni," je še podčrtala.

Na COP30 pa se sicer poleg odločitve o okrepljenih nacionalnih prispevkih do leta 2035 pričakuje tudi dogovor o operacionalizaciji globalnega cilja za prilagajanje podnebnim spremembam, doseženega na podnebni konferenci v Dubaju pred dvema letoma, ter določitev merljivih kazalnikov napredka v zvezi s tem.

Udeleženci konference naj bi nadaljevali tudi z razpravami o mobilizaciji podnebnega financiranja in začrtali pot uresničevanja lani v Bakuju dogovorjenega novega cilja podnebnega financiranja, ki predvideva 300 milijard dolarjev sredstev letno za države v razvoju in 1300 milijard dolarjev sredstev za podporo globalnim ukrepom do leta 2035 iz javnih in zasebnih virov.

Še pred uradnim začetkom COP30, ki bo potekal med 10. in 21. novembrom, se bodo danes in v petek v mestu, znanem tudi kot vrata v amazonski gozd, najvišji predstavniki držav zbrali na vrhu voditeljev. Slovenijo bo na dogodku zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo danes podala tudi nacionalno izjavo.

Kajfež Bogataj: Pariški sporazum je bil obnovitev zaupanja v multilateralizem

Pariški sporazum ni bil le podnebni dogovor, bil je obnovitev zaupanja v multilateralizem, medtem ob 10. obletnici od njegovega podpisa poudarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Čeprav trenutne zaveze še vedno ne zadostujejo za doseg omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pa so pomagale zmanjšati segrevanja planeta, izpostavlja.

Po besedah Kajfež Bogataj vsak delček stopinje, ki se mu izognemo, pomeni manjše izgube za ljudi in ekosisteme, nižje stroške in manjšo odvisnost od negotovih tehnik odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja. "Brez pariškega sporazuma ne bi šlo le za to, da bi bilo malo topleje, temveč za globoko strukturno krizo globalnega upravljanja in gospodarstva," je poudarila.

Prelomen sporazum je po njenih besedah dal tudi jasen signal trgom in podjetjem o smeri zelenega prehoda. "Investicije v obnovljive vire energije, ki so se po letu 2015 pospešile in postale konkurenčne fosilnim gorivom, bi bile bistveno manjše in počasnejše. Manj bi bilo zavez za postopno opuščanje premoga, kar bi podaljšalo življenjsko dobo starih in umazanih elektrarn," je prepričana sogovornica.

Kljub nekaterim pozitivnim vidikom pa iz objavljenih poročil ZN v zadnjih dneh izhaja, da je svet ob začetku podnebne konference v brazilskem mestu Belem daleč stran od izpolnitve ključnega cilja pariškega sporazuma - omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Po besedah Kajfež Bogataj je žalostno, da so po desetih letih njegove veljavnosti države s svojimi obljubljenimi prispevki uspele zagotoviti manj kot 10 odstotkov potrebnega zmanjševanja izpustov.

"Tudi zaupanje med državami globalnega severa in juga je načeto, saj obljube o podnebnem financiranju in podpori prilagajanju ostajajo večinoma neizpolnjene. To je slaba popotnica, saj zmanjšuje verodostojnost celotnega podnebnega režima in otežuje dosego novih zavez v okviru COP30," opozarja klimatologinja.